Jesensko obdobje je čas, ko si je dobro kožo zaščititi ter pripraviti na hladnejše dni. V poletnih mesecih smo jo predvsem ščitili pred soncem ter pretirano izsušitvijo. Zato smo kožo vlažili čez dan, ponoči pa hranili. Potrebovali smo lahke kreme ter losijone, si s hidrolati osveževali obraz ter uporabljali hranljive kreme čez noč.
V zimskih mesecih moramo nego spremeniti ter početi ravno obratno. Kožo je dobro čez dan zaščiti pred mrazom, ponoči pa nanesti lažje produkte, da se koža ter pore odpočijejo ter “zadihajo”.
Ker na spletu pridemo hitro do informacij, smo nasičeni ter hitro posplošujemo. Nekaj časa smo se držali pravila, da kar je naravno je dobro. Žal to ne drži, saj se v naravi najde veliko sestavin, ki so strupene. Potem smo spet posplošili, da kar damo v usta, je dobro tudi za našo kožo. To prepričanje slišim velikokrat. Tudi ta domneva je napačna, saj naša koža na obrazu ni enaka kot naš želodec.
Kaj je potem ključ, ki bi nam pomagal, da bi naša koža izgledala zdrava?
Razumeti moramo svojo kožo. Tudi sama nega obraza je drugačna kot nega drugih delov telesa.
Moj prvi nasvet je ta, da uporabljajte sestavine, ki se najdejo v našem okolju. Zato vam odsvetujem karkoli uvoženega in priporočam, da poiščete izdelke, ki jih ponujajo naše ekološke kmetije, saj morajo po standardih uporabiti sestavine, ki jih pridelajo doma, brez dodatnih kemikalij ter konzervansov. Izdelki ekoloških kmetij imajo kratek rok uporabe in jih je dobro hraniti v hladilniku.
Drugi nasvet: Kupujte pripravke v steklu in se izogibajte plastični embalaži. Dokazano je namreč, da večina plastične embalaže pronica v hrano. (Poglejte trikotnik na embalaži, varne za zdravje so samo 2,4 in 5). Za naravo, živali ter naše okolje pa nobena, saj se dolgo časa razkrarajo.
Tretji nasvet: Izogibajte se oljem, ki jih nanašate direktno na kožo. Zakaj odsvetujem olja? Raziskave so pokazale, da olje ni kompatibilno s kožo. Olja koža sama proizvaja, da s tem ščiti svojo zunanjo plast. Če sami nanašamo olja, se koža počuti preveč mastna ter tako neha proizvajati svoja olja ter posledično postane suha. Priporočeno je le, da se namažete z njimi pred tuširanjem ter jo tako zaščitite pred trdo vodo ter agresivnimi mili. Olja tako priporočam samo vmešane v kreme.
Ter za uživanje. Tukaj bodite pozorni, da so olja nerafinirana ter deviška.
V našem okolju priporočam olja, ki jih zaužijemo brez termične obdelave:
oljčno olje, konopljino olje, bučno olje, sončnično olje, orehovo olje ter grozdih pešk. Slednje je vedno bolj cenjeno, vendar mnogim še neznano. Je močen antioksidant ter poveča raven dobrega holesterola. Lajša bolečine ter krepi prekrvavitev. Pomaga pri dvigu odpornosti ter ima visoke koncentracije vitamine E ter omega 3,6 in 9 maščobne kisline.
Več si lahko preberete na www.bonatura.si (tudi slike so z njihove strani).
Ker je jesen obdobje buč sem vam iz knjige Moja domača kozmetika dodala recept za domači piling:
Potrebujemo:
– 50g na kocke narezane mehko kuhane buče
– 35g rjavega sladkorja
– 1/2 žličke cimeta
Priprava:
Mehko kuhano bučo zmeljite v multipraktiku v pasto. Dodajte jo v skledo, dodajte rjavi sladkor in cimet. Dobro premešajte in uporabite. Piling nanesite v telo v krožnih gibih. Še posebej se posvetite komolcem, kolenom, dlanem in stopalom. Sperite s toplo vodo in nadaljujte z običajno nego.
Piling porabite takoj.
Dodala bi še en nasvet: cimet poveča cirkulacijo, zato se ne ustrašite, če boste postali bolj rdeči. Izogibajte pa se obraza ter intimnih predelov.
Za strokovne nasvete ter pomoč se zahvaljujem Poloni iz Hiše lepote Merci v Solkanu.