Vsako tretjo soboto v mesecu imamo v Novi Gorici izmenjavo oblačil, knjig, čevljev, torbic in dodatkov. In odziv je vedno večji, kar me zelo veseli.
Kupovanje in menjava niso ista stvar. Rada bi razložila logistiko za izmenjavami, ker opažam, da je osebam tako samovmevno, da prinesejo nekaj in za to vzamejo nekaj drugega. V modernem svetu to pomeni, imeti ta material nekje shranjen (svoj privat prostor, ki stane), da je potrebno tiste škatle potem v ta prostor prepeljat (s kombijem v eni furi, da ne delamo prevelikega ogljičnega odtisa), da je potrebno imeti ljudi, ki so pripravljeni pomagat in te predmete zlagat. Potem pridejo osebe, prinesejo stvari, ki jih ne potrebujejo in vzamejo nekaj kar so sami izbrali in jim je všeč. Torej, bi za to morali dati kaj svoje energije, v obliki prostovolnih prispevkov ali pomoči pri organizaciji.
In ko je dogodka konec, je potrebno obleke spraviti in spet prepeljati in spraviti v skladišče. In zanimivo, vedno je več škatel kot smo jih na začetku prinesli.
Pri nakupu iz druge roke, je malo drugače. Tam vemo, da je oseba postavila ceno in je samo vprašanje ali smo jo pripravljeni plačati.
Rada kupujem iz druge roke, Bolha je postala moj nakupovalni center. Redko imam slabe izkušnje z nakupljenim, saj sem prepirčanja, da osebe prodajajo stvar, ker je ne rabijo, ne pa zato, ker ne dela.
Želela bi si, da se navadimo, da preden kupimo novo stvar pogledamo ali jo kdo na Bolhi prodaja rabljeno, potem počakamo izmenjave oblačil in šele zadnjo možnost kupimo nov predmet. S tem tudi prihranimo, saj nas ne zavedejo visoki popusti prodajalcev in akcije. Poleg tega se še izognemo nepremišljenim nakupom.
Upam tudi, da razumete razliko med second hand shopi, ki obleke prepeljejo iz drugih držav in tu pridajajo ugodno ali nakupujete v centrih ponovne rabe.
Jaz sem si v zadnje kupila avtomat za kavo, za rojstni dan pa zaželela rabljen šivalni stroj. Kaj pa ti? 
