Nova Gorica – Mojca Bernik je zgled, kako ustvariti čim manj odpadkov na našem planetu
»Z majhnimi koraki je mogoče narediti veliko.«
Živi in deluje tako, da bi bil njen svet čistejši. Namesto plastičnih vrečk uporablja vrečke iz blaga, testenine in riž kupuje tam, kjer jih ne prodajajo v embalaži, raje zavije na tržnico kot v trgovino, po nakupih pa se odpravi le takrat, ko ji nečesa zmanjka. Njena zobna ščetka je iz bambusa, plastenke je že zdavnaj zamenjala s steklenicami iz stekla in jekla, uporablja izključno ekološka čistila, mlečne izdelke pa pripravlja kar sama. Vse to zato, da bi ustvarila čim manj odpadkov in generacijam, ki prihajajo, zapustila čim bolj čist in zelen planet. Se vam zdi kot znanstvenika fantastika? Pa ni. Mojca Bernik iz Ajdovščine je stopila iz sveta, ki na vsakem koraku spodbuja potrošništvo, in odprla prvo trgovino v Novi Gorici, ki se zgleduje po t.i. konceptu zero waste oziroma domu brez odpadkov.
Trgovina Moj svet, čist planet, ki stoji na koncu Gradnikovih brigad, je popolno nasprotje divjemu potrošništvu in ustvarjanju odpadkov sodobnega časa. Pravzaprav se na trenutke zdi, da se je čas v njeni trgovini vrnil trideset, štirideset let nazaj, ko smo bili veliko bolj trajnostno naravnani kot danes.
»Trgovina temelji na treh konceptih: prvega sestavljajo oblačila iz druge roke, s katerimi sebi in planetu naredimo veliko koristi; ker so iz druge roke, nimajo kemikalij, ki jih nova oblačila velikokrat imajo. Obenem pa začne oblačilo služiti nekomu drugemu, s čimer zmanjšamo odpadke, za nameček pa z nakupom oblačil iz druge roke še privarčujemo.
Drugi koncept predstavljajo trajnostni predmeti, ki jih je sicer težko dobiti, na primer slamice iz jekla, steklenice iz stekla in jekla, ščetke za pomivanje posode iz naravnih materialov, bambusove zobne ščetke in podobno. Tako kot normalno zobno ščetko, jo zamenjamo v dveh do treh mesecih, vendar bambusovo po uporabi lahko odvržemo na kompost, saj so tudi ščetine biorazgradljive,« pojasnjuje Mojca Bernik. S svojimi izdelki pa se v njeni trgovini predstavijo tudi ustvarjalci, ki ustvarjajo iz naravnih materialov.
Tretji del trgovine predstavljajo ekološka čistila, kozmetične sestavine ter naravne dišave, ki se prodajajo brez embalaže, z možnostjo polnjenja. Lastnica trgovine zato vse poziva, da v njeno trgovino pridejo s svojo embalažo. Nepakirano prodaja tudi pasjo in mačjo hrano visoke kvalitete.
Sprememba vedno zahteva trud
Na vprašanje, ali je Slovence mogoče motivirati za spremembe, s katerimi naredimo nekaj dobrega za naš planet, odgovarja: »Čeprav je v človeški naravi, da redko poskusimo spremeniti kakšno svojo navado, opažam, da je v moji okolici vse več ljudi, ki se trudijo v svoje življenje vnašati spremembe. Vendar vsakič ko se odločimo narediti neko spremembo, to zahteva nekaj truda, če pa smo dovolj motivirani, se spremembe potrudimo izpeljati. Tak primer so, denimo, pralne pleničke za dojenčke ali pralni ženski vložki. To sta eni izmed velikih življenjskih sprememb, ki v današnjem načinu življenja potrebujeta več truda.«
Ni vsaka plastika enaka
Kot pravi, je v osnovi koncepta zero waste tudi prizadevanje, da ne kupujemo novih stvari. Če pa se za to že odločimo, naj bodo te čim bolj trajnostne, se pravi iz naravnih materialov, ki jih je mogoče popraviti, in ki niso v plastični embalaži.
»Seveda vse vrste plastike ne gre metati v isti koš, zato je treba biti pozoren na številko, s katero je v trikotniku označena posamezna vrsta plastike. Plastika, ki jo lahko uporabljamo v živilstvu, mora imeti številko 2, 4 ali 5. Nevarna je številka 1, saj gre za plastiko za enkratno uporabo, največkrat pa so v tej vrsti plastike pakirane voda ali pijače. Take plastenke torej niso več primerne za vnovično uporabo, čeprav jih ljudje velikokrat še naprej uporabljajo. Številka 3 je PVC, ki vsebuje dve zelo nevarni kemikaliji, najnevarnejši pa sta številki 6 in 7. Ker imamo v Sloveniji dobro pitno vodo, priporočam, da plastiko v čim večji meri nadomestimo tudi pri prenosu vode. Sama vodi dodajam še posebne kamne za prečiščevanje,« poudarja Mojca Bernik, ki se plastični embalaži izogiba že dolgo. »Sprva so se mi trgovci smejali, zdaj pa so se me že navadili in me nekateri celo spodbujajo. Po sadje in zelenjavo grem na tržnico s svojimi vrečkami, prav tako po mleko in mlečne izdelke. Skuto mi dajo v stekleno embalažo, sicer pa si skuto in sirne namaze največkrat pripravljam doma. Moje cedilo za pripravo mlečnih izdelkov je seveda iz lesa, sito pa iz blaga. Gre za malenkosti, s katerimi se plastiki izognemo in si tako olajšamo življenje,« je prepričana sogovornica.
»Pomembni so majhni in postopki koraki. Pot do doma brez odpadkov se začne že s spremembo načina razmišljanja in spreminjanja vsakodnevnih navad. Če se nekega dne odločimo, da iz omar odstranimo vso plastično embalažo, ki bi lahko še služila svojemu namenu, na primer prenašanju hrane, pravzaprav nismo storili ničesar. Pomembna odločitev je, denimo, že ta, da gremo v trgovino le takrat, ko resnično nekaj potrebujemo ter da v dom ne prinašamo več embalaže. Ko mi bo na primer zmanjkalo šampona, ga bom v trdem milu dobila neposredno od proizvajalca, kar pomeni, da ne bo zapakirano, temveč zgolj opremljeno z deklaracijo, ki jo mora imeti zaradi higienskih predpisov. Čeprav živimo v svetu, ki na vsakem koraku spodbuja potrošništvo, takšni postopni koraki niso težki. Ne sme ti biti nelagodno, četudi te ošvrkne kakšen začuden pogled. Če stopiš iz povprečja, pač nisi več povprečen,« razmišlja Bernikova.
Pozabite na embalažo in postanite nabiralci
Ko beseda nanese na to, kako naj povedano uresničiti v praksi, pa pravi: »Mislim, da smo predvsem ženske tiste, ki bi lahko uresničevale koncept zero waste, saj smo največkrat me tiste, ki v družini opravljamo nakupe. Ko greš po nakupih, te običajno premamijo cene, akcije, barve in embalaža. Toda ko se enkrat odločiš za nakup izdelkov, ki se ne prodajajo z embalažo, preusmeriš pozornost na to, kaj lahko v trgovini dobiš v steklu ali brez embalaže. Postaneš neke vrste nabiralec: kupuješ predvsem tisto, kar ti pride prav večkrat. Zato redkeje obiščeš trgovino – tako se izkažeta tudi tvoja praktičnost in iznajdljivost. Veliko navad je mogoče povsem enostavno spremeniti, tako pa prihraniš čas in denar,« meni Mojca Bernik, ki z zadovoljstvom ugotavlja, da so Novogoričani novo in posebno trgovino lepo sprejeli. »Ko ljudje pridejo v trgovino in rečejo, da so na nekaj takega že dolgo čakali, je to zame velika spodbuda. Mislim, da veliko ljudi razume idejo zero waste, ki si jo prizadevam uresničiti v praksi,« še doda.
