Ali ni zanimivo kako nas je tako na videz majhen virus pahnil iz cone udobja ter nam popolnoma spremenil življenje?
Spremenil nam je vrednote, stališča in prepričanja ter pokazal katere stvari so nam pomembne bolj in katere manj. In predvsem nam je pokazal, da so nekatere stvari, ki smo jim dajali prioritete, nepomembne.
Katere so osnovne potrebe, ki jih moramo zadovoljiti in katere niso več tako pomembne?
Sedaj lahko sami izberemo komu ali čemu namenimo svoj čas, če smo doma, kot je večina oseb. In sami lahko pretehtamo ali res potrebujemo toliko materialnih stvari, kot smo si jih nakopičili.
Vsaka naša izbira ima posledico, ki jo v veliki večini čuti naša mater zemlja.
To pomlad imamo res priložnost opaziti kako vse cveti in kako si bi lahko narava sama opomogla, če nas ‘virusov’ ne bi bilo.
Izberemo lahko lokalno pridelano hrano in s tem naredimo večkrat dobro, saj je taka hrana bolj bogata, ker je nam bližje. Ni prepotovala veliko kilometrov in ni bila toliko špricana. Z nakupom lokalnih izdelkov podpiramo tudi naše okolje.
V strahu pred okužbo ter z zapiranjem mej smo dobili potrditev, da je potrebno izbirati lokalno, saj so končno o pomenu lokalne hrane na glas spregovorili tudi mediji.
Kaj resnično potrebujemo smo lahko opazili tudi z nakupovanjem prek interneta. Pošta je skrajšala svoj urnik, ljudje pa pred vhodom čakajo tudi po več ur, da prevzamejo svoje ‘nujne’ nakupe.
Pa res porebujemo vse to?
Na družbenih omrežjih so ljudje začeli iskati in kupovati direktno, brez posrednikov. In začeli so iskati rabljene predmete. Od igrač, do oblek, raznih predmetov… vse kar se trenutno v trgovini ne dobi.
Prej je bilo tako lahko kupiti, brez, da bi razmišljali o tem kakšen vpliv imajo naši nakupi na okolje.
Mi torej vidimo situacijo kot pozitivno za naš planet, saj stopamo iz naših ustaljenih navad ter iščemo drugačne alternative. In samo tako lahko naredimo drugačen, boljši svet.