Novice

Z nakupom Epsom soli v decembru, vam podarimo masažo

Posted onAuthorMojca

V decembru vas

Moj svet, čist planet

ter Studio revitalizacije Anija

obdarimo!

 

Ob nakupu vsaj 700 g Magnezijevega sulfata ali Epsom soli,

v decembru prejmete

BON za 20 minut masaže vratu ali ramenskega obroča

s starodavno, terapevtsko, tradicionalno

tajsko modrostjo TOK SEN.

 

MAGNEZIJEV SULFAT/GRENKA SOL/EPSOM SOL/LEDENA SOL

Magnezijev sulfat heptahidrat, je mineralna spojina, kemično MgSO4·7H2O. Epsom sol so prvič izolirali iz vode v mestu Epsom, prvem zdraviliškem mestu v Veliki Britaniji.

Magnezij je 8 najbolj zastopan element v zemljski skoriji in 9 v nam znanem vesolju. Ta kovina nosi okoli 13% mase našega planeta. Med raztoplenimi minerali v morski vodi je po količini 3. V zemljni skoriji ga je okrog 2%, v morju 1,14%, v človeškem telesu pa 0,1%.

Ker je zelo reaktiven, ga v prosti obliki ni, vedno je vezan na neko drugo spojino. V našem primeru na sulfat, oz žveplo. Magnezij spada med makroelemente. Je rudnina, ki jo je v živih bitjih, na Zemlji in vesolju, razmeroma veliko in je nujno potrebna za normalno delovanje celotnega makro in mikro sistema. Lahko torej rečemo, da magnezij pomeni življenje.

FUNKCIJE MAGNEZIJA V ČLOVEŠKEM TELESU

  • Je elektrolit, ki omogoča pravilno funkcioniranje mišic, živcev in encimov.
  • Nepogrešljiv je za nastajanje celične energije, katere posledica je tudi preprečevanje prekomerne utrujenosti.
  • Potreben pri tvorbi DNK in RNK.
  • Uravnava aktivnosti 700 encimov.
  • Ima pomebno vlogo pri pravilnem delovanju ščitnice in obščitnice.
  • Pomaga pri preprečevanju srčno-žilnih bolezni, saj uravnava krvni tlak, ugodno vpliva na krvne maščobe, ohranja elastičnost arterij, uravnava srčni ritem in preprečuje strjevanje krvi.
  • Pomaga pri prepečevanju možganske kapi.
  • Zmanjšuje vnetja, lajša bolečine, pomaga pri bolečinah v mišicah, fibromialgiji in mišičnih krčih.
  • Pomaga zdraviti astmo.
  • Lajša migrene.
  • Nujen pri izgradnji trdnih kosti, zob in nohtov.
  • Povečuje občutke sprostitve in dobrega počutja, saj je nepogrešljiv pri izgradnji hormona serotonina, oz hormona sreče
  • Lajša stres.
  • Izboljšuje spanec in regeneracijo.
  • Izboljšuje tudi koncentracijo.
  • Izboljšuje porabo kisika.
  • Magnezij je nujno potreben za ohranjanje normalne koncentracije kalcija v krvi.
  • Potreben za nastanek našega najpomembnejšega antioksidanta glutationa.
  • Omogoča normalno prevajanje električnih impulzov po živčnih vlaknih.
  • Deluje proti zaprtosti in zgagi.
  • Deluje protivnetno.
  • Preprečuje tvorbo ledvičnih kamnov.
  • Čisti in pomaga regenerirati jetra.
  • Ugodno vpliva na trebušno slinavko in izločanje njenih hormonov (insulina) in prebavnih sokov, kar preprečuje nastanek diabetesa tipa 2, ter presnovnega sindroma(tudi krivec za trebušno debelost, zvišan krvni tlak, motnje v presnovi krvnih maščob in povečane vrednosti krvnega sladkorja), ob že nastali bolezni pa ugodno vpliva na zdravljenje.
  • Ima pomebno vlogo pri normalnem delovanju reproduktivnih organov, vpliva na plodnost, pomaga skrbeti da poteka med nosečnostjo vse kot je treba in lajša boleče menstruacije.
  • Pomaga pri izgubljanju odvečnih kilogramov.
  • Podaljšuje življenje in skrbi za njegovo kvaliteto.
  • Magnezij ima v našem telesu še ogromno drugih funkcij, zaenkrat še nerazumljenih in tudi neodkritih.

VSAKODNEVNO IZLOČANJE MAGNEZIJA IZ TELESA

Ker je magnezij topen v vodi, ga nenehno izločamo iz organizma s telesnimi tekočinami (urin, znoj, blato, kri, sperma, solze, slina). Z leti se vir magnezija v telesu iztroši. Še večja in hitrejša je poraba magnezija pri ljudeh, ki so v stresu, imajo kakršnokoli bolezensko stanje, jemljejo določena zdravila (aminoglikozide, cisplatin, ciklosporin, digoksin, oralna kontracepcijska sredstva, laksative, glukokortikoide, diuretike, ali prejemajo kemoterapijo), športniki in fizično aktivni ljudje, izgubljajo večje količine magnezija med potenjem in med nevtralizacijo odvečnih kislin, diabetiki, ki izločajo večje količine magnezija z urinom, starejši ljudje, bolniki s srčnimi obolenji, nosečnice in doječe matere.

TIPIČNI SIMPTOMI POMANKANJA MAGNEZIJA

Magnezij je mineral, ki je izjemno pomemben za naše zdravje in počutje. Nezadosten vnos magnezija  ali prekomerna izguba tega minerala, pomenijo težave za naše telo in vitalnost. Simptomi pomanjkanja magnezija v telesu so dokaj subtilni. Šele ko je raven magnezija  v telesu nevarno nizka,  pride do izrazitejših težav. Pa še takrat običajne  krvne preiskave ne zaznajo pomankanja magnezija, saj je tako zelo pomeben, da ga v krvi, do zadnjega ne čisto zmanjka.  In ravno zato je zelo pomembno, da so simptomi pomanjkanja tega minerala prepoznani in odpravljeni že v zgodnejših fazah;

  • Prebava: zaprtost, zgaga, izguba apetita, slaba prebava.
  • Mišice: mišični krči, mišična šibkost, bolečine, periodično mišično trzanje (veke), mravljinčenje, razbijanje srca, aritmija, bolečine zaradi krčev koronarnih arterij, ateroskleroza in visok krvni tlak.

Živčevje: razdražljivost, šibkost, utrujenost, nespečnost, tesnoba, apatija, zmedenost, slab spomin, nizka zbranost in pozornost ter duševne spremembe

Drugi znaki: Globoka utrujenost in iztrošenost, hitra utrudljivost, slabša kakovost kosti, slabša kakovost žilnih sten, slabša prekrvavljenost, boleči menstrualni krči, slabosti pri nosečnicah, trebušna debelost, neravnovesje krvnega sladkorja, težave z dihanjem, pritisk v glavi, vrtoglavica in slaba koncentracije.

ČE JE MAGNEZIJA PREMALO V TELESU

  • Kri je nagnjena h strjevanju.
  • Poveča se izločanje hormona adrenalina.
  • Celice postanejo preveč vzdražene.
  • Spremenita se proizvodnja in presnova alkohola.
  • Mišice (tudi srčna) se ne morejo sprostiti.
  • Poveča se proizvodnja prostih radikalov na oksidativni stres.
  • Žile poapnijo in otrdijo.
  • Zmanjša se občutljivost celic na inzulin.

KOLIKO GA POTREBUJEMO

  • Dojenčki do 6 mesecev: 30mg/dan (zadosten vnos)
  • Od sedmega meseca do enega leta: 75mg/dan (zadosten vnos)
  • Od enega do treh let: 80mg/dan
  • Od 4 do 8 let: 130mg/dan
  • Od 9 do 14 let: 240mg/dan
  • Od 15 do 18 let: 410mg/dan (moški) / 360mg/dan (ženske)
  • Nad 19 let: 400mg (moški) / 310mg (ženske)
  • V času nosečnosti: 350 do 360mg/dan
  • V času dojenja: 310 do 320mg/dan

ŽIVILA, KI VSEBUJEJO NAJVEČ MAGNEZIJA

Zelena zelenjava, stročnice, oreščki, (predvsem mandlji), bučna, lanena, sončnična  semena, avokado, fige, temna čokolada, kakav, banane, riževi, pšenični, ovseni otrobi, rjavi riž, polnozrnati pšenični kruh, fižol, losos in skuša. Vsebujejo ga tudi nekatere mineralne vode, pri nas je npr v Donat Mg. Vendar pa telo v najboljšem primeru vsrka zgolj tretjino do polovice zaužitega magnezija. V sodobnem času, ko smo podvrženi prevelikemu konstantnemu stresu, ob pitju kave, alkohola, s starostjo, slabšem zdravju prebavil in ob jemanju nekaterih zdravil, pa se absorbcija oralno zaužitega magnezija drastično poslabša.

MAGNEZIJ POTREBUJEMO LJUDJE, ŽIVALI IN RASTLINE

Za živali

Živalim v vodo za odžejanje dodamo mali ščepec soli. Z užitkom jo bodo popile in se regenerirale, saj deluje grenka sol na njihov organizem podobno kot na človeški. Ravno tako jih lahko na poškodovana oz boleča mesta (razen oči, smrčka, ter zadnične odprtine) poškropimo z »magnezijevim oljem«, ki deluje hkratu kot razkužilo, ter omili bolečine, otekline, stres in napetost mišičnega in živčnega tkiva.

MAGNEZIJ IN RASTLINE

 

–          Priprava tal in izboljšanje kaljivosti semen

Prst potrebuje poleg magnezija in žvepla, ki ju dobimo v grenki soli tudi dušik, fosfor in kalij. Zato za vrt priporočamo kombinacijo grenke soli, domačega bio komposta ter biooglja z naseljenimi kulturami mikroorganizmov in gliv. Tako bo prst ponovno oživela in rodila obilne plodove, polne življenja.  Na vrtu je magnezij nujno potreben v času klitja, za uspešen proces fotosinteze in proizvodnje klorofila ter v času tvorbe plodov. Magnezij pomaga krepiti celične stene in izboljša sposobnosti rastline za absorbcijo dušika, fosforja in žvepla. Če ga ni, rastlina utrpi poškodbe, ki jih težko premaga. Žveplo, nepogrešljiv element za rast rastlin, je nujno potreben za proizvodnjo vitaminov, aminokislin (in zato beljakovin) ter encimov. Poleg tega je žveplo tista sestavina, ki daje zelenjavi, kot sta brokoli in čebula, značilen okus. Žvepla redko primanjkuje v vrtni zemlji, ker ga vsebujeta tako kisli dež kot tudi živalski gnoj.

 

  • Foliarno gnojilo

Zmešamo 2 jedilni žlici epsom soli s štirimi litri vode, tako dobimo foliarno gnojilo.  Z razpršilko ga popršimo neposredno po listih rastlin. Listi bodo zmes takoj vsrkali. V času cvetenja pršimo na paprike, paradižnike in vrtnice ter postopek ponovimo čez deset dni.

  • Gnojilo za paradižnik in paprike

Raztopimo 2 jedilni žlico grenke soli v 4 litre vode in zalijemo sadike, ali pa 1 žlico magnezijevega sulfata zmešamo z zgornjo plastjo zemlje, okrog sadike.

  • Za boljšo rast vrtnic

Vrtnice bodo z uporabo grenke soli zrasle bolj košate in naredile več bogatih cvetov. 1 jedilno žlico grenke soli stresemo na zemljo okrog vrtnic, ali pa zmešamo 2 jedilni žlici te soli s štirimi litri vode in z njo zalijemo vrtnice, ko cvetijo, na vsaka dva tedna. Grenka sol pomaga tudi v boju proti vrtnim škodljivcem in insektom.

  • Rastline v posodah in sobne rastline

2 jedilni žlici grenke soli dodamo v 4 litre vode. Z njo zalijemo enkrat mesečno lončnice. Tako bodo rože prekipevale od zdravja in lepote, barve bodo bujnejše, dišave opojnejše.

 

 

 

  • Zmanjšan šok pri presajanju

Čajno žličko Epsomske soli stresemo v sadilno jamico, jo pokrijemo s tanko plastjo prsti, nato pa posadimo raslino. Tako korenine ne bodo prišle v neposreden stik z Epsomsko soljo, ta pa bo lahko delovala bolj enakomerno in dlje časa.

  • Za več zelene mase in preprečevanje zvijanja listov
  • Izboljša okus plodov
  • Za razgradnjo starih štorov

Kot vsaka stvar je tudi Epsomska sol koristna, če je dodana v pravilnem odmerku, ali škodljiva, če je količina prevelika.

Štora se najlažje znebimo tako, da vanj zvrtamo luknje in vanje natresemo Epsom sol. Štor bo nehal poganjati mladike, začel se bo sušiti in razpadati.

Je uporaba epsom soli na vrtu varna?

Skoraj nemogoče je, da bi na vrt dodali preveč Epsom soli. Magnezijev sulfat je pH nevtralen, torej ne bo vplival na kislost ali bazičnost vrtne zemlje. V zemlji razpade na vodo, magnezij in žveplo – tri sestavine, ki koristijo rastlinam. Uporaba Epsomske soli je varna in preprosta, učinki pa se pokažejo izredno hitro.

RAZLIČNE UPORABE GRENKE SOLI

KOPEL

Kopeli z grenko soljo so učinkovito sredstvo za razstrupljanje telesa. Istočasno pa v organizem, skozi kožo dovajajo magnezij in žveplo. Za nekatere ljudi so zelo sproščujoče, kdor pa ima visoko koncentracijo težkih kovin in toksinov v sebi, hkrati pa hudo pomankanje magnezija, lahko doživi naporno kopel s podalšanimi učinki razstrupljanja in absorbicije tega minerala še dolgo po kopeli. Pojavijo se lahko rdečice, razbijanje srca, težke mišice in utujenost, ali kakšna druga negativna reakcija, ki kaže na hudo pomankanje magnezija v telesu. Privoščimo si počitek po takšni kopeli in popijmo veliko vode, da telesu omogočimo dokončanje procesa, katerega smo mu namenili. Morda je najbolje da najprej začnemo uživati magnezijev sulfat na nežnejši način ( nožna kopel, mazanje z magnezijevim oljem na posamezne predele telesa)

Kopel pomaga med drugim tudi pri lajšanju modric, izpahov, zvinov, herpesu, bolečin v hrbtenici, cirkulaciji krvi, utrujenih nog in stopal ter splošni utrujenosti. Dobrodošla pa je tudi v negovalne in kozmetične namene.

Navodila za kopel:

V kopalno kad nalijemo še prijetno vročo vodo. Sega naj do nekje štiri prste pod prsmi. V vodo dodamo grenko sol in nekaj kapljic izbranega, naravnega eteričnega olja, ki bo še ojačalo delovanje kopeli.  Eterično olje bo dvignilo frekvence v telesu(najbolj sivka ali meta) in dodalo učinek aromaterapije. Žačnemo z manjšimi odmerki, (250 gramov soli), če kopel in čas po njej dobro prenašamo, lahko naslednjič  dodamo več magnezijevega sulfata( tudi 1kg). Zmanjšamo pa količino soli, če se pojavijo kakršnekoli negativne reakcije. (sledimo svojemu telesu in počutju!) Priporočljivo je, da se v kopeli grenke soli kopate do trikrat na teden, vsaj 20 minut ali več. Po kopeli lahko sol pustite na koži.

KOPEL ZA STOPALA

V lavor nalijemo še prijetno vrčo vodo, ki naj sega do gležnjev. Dodamo vsaj 3 jedilne žlice grenke soli, ter po možnosti nekaj kapljic izbranega, naravnega eteričnega olja. Za intenzivno razstrupljanje mešamo vodo in grenko sol v razmerju 1:1. Takšna kopel naj ne traja več kot 30 minut. Kopel med drugim sprosti tudi stopala, nevtralizira neprijetne vonjave in zmehča kožo na stopalih, ter pomaga telesu izločiti morebiten trn ali kakšen drugi tujek v koži.

ORALNO UŽIVANJE GRENKE SOLI

Telo iz črevesja v najboljšem primeru vsrka tretjino do polovico zaužitega magnezija. Ob slabšem zdravju prebavil, stresu, uživanju kave in alkohola, ter s starostjo, pa se izkoristek magnezija v telesu drastično poslabša. Poleg tega je grenka sol močno odvajalo, zato je pitje magnezija priporočljivo kot odvajalo, morda kot krajša kura ob postenju, ter za globinsko čiščenje jeter. Pred oralno uporabo grenke soli se posvetujte z vašim zdravnikom ali s farmacevtom.

GRENKA SOL JE ODVAJALO

Magnezijev sulfat nam lahko služi tudi kot učinkovito in varno odvajalo.  V 1 liter tople vode razstopimo 33 gramov grenke soli.  Mešamo, dokler se kristali ne stopijo. V odvajalne namene lahko sol pijemo dvakrat dnevno(čajno skodelico pripravka) Med prvim in drugim odmerkom počakajmo vsaj 4 ure. Po enem tednu uporabe, kuro prekinemo. Grenka sol ima precej hiter in močan odvajalni učinek.

Opozorilo:

V primeru zaužitja prevelike količine grenke soli lahko pride do neželenih stranskih učinkov. Z uporabo prenehajte, če opazite simptome, kot so slabost, bruhanje ali bolečine v trebuhu. Če ste noseči, dojite, imate ledvično bolezen ali jemljete kakršnakoli zdravila, se pred uživanjem grenke soli obvezno posvetujte z vašim zdravnikom.

ČEZKOŽNI NANOS MAGNEZIJEVEGA SULFATA

Grenka sol, nanešena na kožo (v obliki olja, gela, kreme, maske, losjona in oblog), se bo še dolgo po nanosu absorbirala v telo. To privede do podobnega učinka, kot ga imajo obliži z zdravili. Verjetno je najpreprostejša in najučinkovitejša uporaba magnezija ravno čezkožni nanos. Izognemo se prebavnim sokovom, odvajalnemu učinku, predoziranju, ter neprijetnemu okusu. V naš krvni obtok in iz tam v celotni sistem, preide grenka sol skozi kožo hitreje in z dosti večjim izkoristkom tega minerala, kot bi ga bilo mogoče prejeti skozi prebavila s hrano ali prehranskimi dopolnili. Lahko ga vtremo lokalno, na boleča in poškodovana mesta, če pa želimo čimhitrejši vnos magnezijevega sulfata v kri in notranje organe, je najbolje da ga poškropimo, oz namažemo na predel vratu, podpazduhe, trebuha in dimelj.

Čezkožni nanos grenke soli med drugim pomaga tudi pri bolečinah, povezanih s fibromialgijo in osteoporozo. Uporablja pa se tudi za dehidracijo turov, mozoljev, ogrcev in abscesov. Ledena sol pa je ravnotako nepogrešljiva v kozmetiki, saj naredi kožo svilnato gladko in mehko, z redno uporabo gladi gubice in pomembno vpliva na zmanjšanje telesne teže. Za še boljšo absorbcijo grenke soli v telo, pripravek segrejmo na pribljižno 36 stopinj celzija, ali pa segrejmo svojo kožo.

MAGNEZIJEVO OLJE

»Magnezijevo olje« je verjetno najučinkovitejša uporaba magnezijevega sulfata. Dobimo ga tako, da enostavno zmešamo magnezijev sulfat in destilirano vodo v razmerju 1:2. Nato ga prelijemo v kapalko ali razpršilko. Takega najlažje, najhitreje in najučinkoviteje nanašamo na željene predele. Če je mogoče, Epsom soli ne izpiramo iz telesa.

PILING Z GRENKO SOLJO

Jedilno žlico grenke soli zmešamo s poljubnim oljem (olivno, konopljino, kokosovo, …), ter s par kapljic izbranega, naravnega eteričnega olja. Dobimo gosto, grudasto zmes, jo s krožnimi gibi vtremo na mokro kožo ter pustimo na telesu vsaj nekaj minut, do maksimalno pol ure in se na koncu oprhamo z izmenično hladno in toplo vodo. Začnemo in končamo z mrzlim curkom vode, pri nogah, končamo pa na predelu srca. Ščepec grenke soli lahko dodamo gelu za tuširanje, ter ga tako obogatimo. Če dodamo nekoliko večjo količino magnezijevega sulfata v gel, dobimo hitri piling, kar pod tušem.

SUHI ŠAMPON

Grenka sol absorbira olje iz lasišča in las ter jim doda volumen. Prav tako iz njih potegne strupene toksine. Če kdaj nimamo dovolj časa, da bi si umili lase, si jih enostavno poškropimo z magnezijevim oljem v spreju in počakamo nekaj minut, da se lasje osušijo. Potem si jih nežno obrišemo v mehko brisačo, ter si s prsti oblikujemo željeno pričesko. (Ne več kot 1x mesečno, ker izsušuje tako lasišče, kot tudi lase!)

ŠAMPON, KI POMAGA RAZMASTITI LASIŠČE

Epsom sol si lahko dodamo tudi v svoj šampon, saj izsušuje lasišče, pa tudi sam las, zato na lase nanašmo grenko sol največ enkrat tedensko, vendar ne dveh ali več pranj, oziroma suhih čiščenj glave zaporedno! Po takšnem tretmaju, lasem privoščimo hranljivo naravno masko za lase,( jajce je najboljše, kar jim lahko ponudimo) in balzam (odličen je naravni jabolčni kis. Dodamo ga dve jedilni žlici v zadnji vrč vode, ko lase splahnjujemo).

ZOBNA PASTA

Enostavno dodamo svoji zobni pasti nekaj kapljic magnezijevega olja. Dovolj je 1-2 tedensko.

OBRAZNA MASKA

Zmešamo 1 jajce in 1 žlico grenke soli. Nanesemo na obraz in pustimo delovati 10-20 minut.

MAZILO ZA USTNICE

Zmešamo enaki količini kokosovega olja in epsom soli. To bo ustnice neverjetno omehčalo in navlažilo.  Magnezijev sulfat je neverjetno učinkovit tudi v primeru HERPESA.

OBKLADKI Z GRENKO SOLJO

Obkladki z grenko soljo so najboljši za blaženje vnetji in bolečin v mišicah, pravtako pa lajšajo tudi težave zaradi modric, izpahov in zvinov. Čisto krpo potopimo v mešanico vode in magnezijevega sulfata, jo dobro ožameno in položimo na izbrano mesto bolečine, oziroma zdravljenja.  Bolj je pripravek koncentriran z magnezijevim sulfatom, bolje in hitreje seveda deluje. Obkladek imejmo na sebi vsaj eno uro, lahko pa tudi cel dan. Hladne obkladke uporabljamo ob akutnih bolečinah in poškodbah, tople pa ob kroničnih bolečinah, poškodbah in vnetjih.

RAZKUŽEVANJE IN LAJŠANJE OPEKLIN

Grenka sol je tudi odlično razkužilo ob pikih, vgrizih in odprtih ranah, vendar ob nanosu peče. Zelo je učinkovita tudi pri lajšanju opeklin. Za takšne situacije je najboljša v obliki magnezijevega olja v razpršilu in kopeli, ko se koža vsaj malo pomiri in ohladi, pa so dobrodošli še hladni magnezijevi obkladki.

ČISTILO IZ GRENKE SOLI

Grenko sol zmešamo z alkoholnim kisom in tako dobimo zelo močno in naravno čistilo. V 2 decilitra vode vmešamo 50 gramov epsom soli, oz je količina odvisna od željene jakosti mešanice.

NARAVNO PROTI INSEKTOM.

V 2 decilitra vode zmešamo 50 gramov soli in s pripravkom pršimo okrog hiše, vrat, okenskih polic, oz običajnih poteh nezaželjenih insektov.

 

 

… ZAPISI O GRENKI SOLI …

Z vozička in brez bolečin

O pomenu magnezija za človekovo zdravje je kar nekaj knjig napisala španska strokovnjakinja za prehrano prof. Ana Maria Bergasa. Kako pomemben je, jo je poučila njena življenjska zgodba. Že devetnajstletno so začele mučiti bolečine v hrbtenici – prva znamenja artroze. Začeli so se ji pojavljati tudi turi. Po rojstvu četrtega otroka je imela že hudo okvarjena hrbtenična vretenca; to so spremljale močne bolečine in naslednjih enaindvajset let je preživela v stezniku na invalidskem vozičku. Ko je bila stara triinštirideset let, jo je hotel operirati ugleden kirurg. Opravil je potrebne preiskave in ugotovil, da so njene kosti trhle in lomljive kakor pri devetdesetletnicah.

Medtem ji je prišla v roke knjiga nekega jezuitskega patra iz Brazilije, v kateri je bilo zapisano, da pri turih pomaga magnezijev klorid. Čeprav je dvomila, je poskusila tudi to. Že po nekaj tednih so izginili turi − pa tudi bolečina. Iz dneva v dan se je počutila bolje in kmalu ni več potrebovala vozička. Ko je nekega dne s tal dvignila večje breme, ji je v hrbtenici nekaj počilo. Bala se je, da se je hrbtenica zlomila, vendar se je v bolnišnici izkazalo, da je samo nekoliko počila. Najbolj neverjetni pa so bili izvidi njenega okostja – kostna gostota je bila kot pri tridesetletnici! Ana Maria Bergasa je vedela, da sta k temu lahko pripomogla samo magnezijev klorid, ker je jemala samo tega, in nekoliko spremenjena prehrana. Namesto belega kruha, masla in marmelade je začela uživati temno čokolado, polnozrnati kruh in občasno mandlje in orehe. Tako si je nevede zagotovila še dodatni vir magnezija.

Zdravilo za osemdeset bolezni

Začela je proučevati magnezijev klorid in o magneziju napisala nekaj knjig. Ugotovila je, da magnezij odpravi skoraj osemdeset bolezni: različne alergijske odzive, astmo, glavobol, nespečnost , težave z ledvenimi in hrbteničnimi medvretenčnimi ploščicami, artrozo, artritis, poliartritis, tresavico, izpuščaje in srbečico, osteoporozo, razne bolečine in drugo. Magnezij omogoča, da živčevje dobro prevaja dražljaje, da so kosti prožne.

Ana Maria Bergasa v svojih knjigah pripoveduje o mladi ženski, pri kateri je bilo levo pljučno krilo povsem poapnelo in takšne so bile tudi tri četrtine desnega. Z magnezijevim kloridom si je od oktobra 1975 do junija 1976 poapnitev povsem ozdravila – pred tem pa so jo zdravniki že odslovili kot neozdravljivo.

Žile in organi številnih ljudi »poapnijo«, ker zaužijejo s hrano preveč kalcija in premalo magnezija. Kalcij in magnezij delujeta nasprotujoče si, zato morata biti v telesu v pravem razmerju, saj šele tedaj lahko magnezij usmeri kalcij (apnenec) v kosti in kamor je še potrebno ter odpravi poapnitev. Da se to lahko zgodi, je nujen tudi vitamin D. Vitamin D je nujen tudi, če se želimo ogniti osteoporozi. Če človek uživa veliko mlečnih izdelkov, hitreje zboli za osteoporozo. To je sicer navidezni paradoks, vendar vsebuje mleko preveč kalcija in premalo magnezija, poleg tega pa je v mlečnih izdelkih tudi preveč fosforja, ki zakisa telo.

 

Za odpravo bolečin je dobro, če magnezij jemljemo z vitaminom B. Učinkovitost vitamina B proti bolečinam je dobro znana. Ko je na Japonskem začelo trpeti hude bolečine zaradi zastrupitve z živim srebrom čedalje več ribičev, ker so jedli ribe, polne industrijskih odplak, se je neki lekarnar domislil, da bi spremenil vitamin B tako, da ga želodec ne bi uničil. Skuhal ga je s česnovim oljem, in delovalo je. Njegovo zamisel je pozneje odkupilo podjetje Takeda in začelo izdelovati vitamin B topljiv v maščobah. Takšen vitaminski pripravek iz vitaminov B1 in B6 se v Evropski uniji prodaja pod imenom milgamma.

Izkušnja iz Brazilije, s paralizo in opeklinami

Podobno izkušnjo z magnezijevim kloridom kot Ana Maria Bergasa je imel tudi jezuitski pater Beno Joes Schorr v Braziliji. Ko je bil star enainpetdeset let, je začutil močno zbadanje v dimljah in zdravnik je ugotovil, da je to posledica neozdravljivega procesa v hrbtenici. Po desetih letih hudih bolečin, zaradi katerih skoraj ni več mogel spati, se je odpravil na srečanje jezuitov znanstvenikov v Porto Allegre. Tam mu je pater Suarez pokazal knjigo patra Puiga, španskega jezuita, ki je ugotovil povezavo med tlemi, revnimi z magnezijem, in pomanjkanjem magnezija v hrani, ter boleznimi, ki zaradi tega nastanejo. Tudi Suarezovo mati je artritis hudo prizadel, magnezijev klorid pa ji je omogočil, da je postala znova prožna kakor dekle. Magnezijev klorid je pomagal tudi drugim Suarezovim sorodnikom. Po nasvetu patra Suareza je tudi pater Schorr začel vsak dan jemati magnezijev klorid in se že po dvajsetih dneh zbudil skoraj brez bolečin. Sčasoma je spet lahko hodil in začel hoditi na daljše sprehode v mesto. Po šestdesetihdneh je že brez težav hodil ves dan, po desetih mesecih pa se je, kot je dejal sam, počutil gibčnega kakor kača.

Zelo zanimivo je, da magnezijev klorid pomaga tudi pri otroški paralizi. To je leta 1943 ugotovil francoski zdravnik Neveu. Objavil je izsledke petnajstih primerov otroške paralize: bolniki, ki so uživali raztopino magnezijevega klorida so ozdraveli po nekaj dneh. Hitro so ozdraveli zato, ker so ga začeli jemati takoj ob izbruhu bolezni, pri napredujoči paralizi pa je bilo za zdravljenje potrebnih nekaj mesecev.

Magnezijev klorid izboljšuje kožo, preprečuje karies, krepi sklenino, obzobno tkivo in lase. Preprečuje in zdravi poapnitev pljuč, ledvic, jeter in možganov. V razmeroma kratkem času odpravlja kamne v mehurju in žolčne kamne, nastale zaradi oksalatov. Preprečuje poapnitev arterij, pomaga pri težavah s krvnim obtokom, srčnih težavah, visokem krvnem tlaku, krčih, srbečici, bolečinah v hrbtenici, sladkorni bolezni. Učinkovit je tudi pri manjših težavah: nepravilnem srčnem utripu, živčnosti, bolečinah v sklepih, stresu, zaprtju, bolečinah v hrbtu, težavah s prostato. Pomanjkanje magnezija lahko povzroči težave s črevesjem: celiakijo, resekcijo tankega črevesa, kolitis, kronični enterokolitis. Ljudje, ki jemljejo raztopino magnezijevega klorida, so tudi odpornejši proti prehladu in gripi. Nepogrešljiv je pri celični delitvi in prenosu kalcija.

 

Izjemno učinkovit pa je magnezijev klorid pri opeklinah. Kot je razvidno iz francoskega spletnega foruma www.onnouscachetout.com, je več kot sto ljudi navedlo, da so po začetnem hlajenju pokrili opeklino z gazo, namočeno v raztopino magnezijevega klorida (33 g magnezijevega klorida raztopljenega v litru vodi s temperaturo od 20 do 24 stopinj), in po desetih sekundah so bolečine izginile. Dovolj je bilo, če so dvakrat na dan na opeklini zamenjali gazo, namočeno v to raztopino. Opekline so se p zacelile brez bolečin in brazgotin. Neki udeleženec spletnega foruma je celo navajal, da je z raztopino magnezijevega klorida brez brazgotin ozdravil tudi opekline druge in tretje stopnje, ki so prodrle do kosti.

Magnezij in rak

Magnezij je zelo pomemben pri zdravljenju raka. Kot navaja Ana Maria Bergasa v svojih knjigah, je dr. K. Bazikian iz Armenije na zdravniškem kongresu poročal o raziskavi, ki je zajela 24 557 malignih tumorjev. Ugotovili so, da so se pojavljali predvsem na tistih območjih, kjer je bilo v tleh in pitni vodi premalo magnezija. Ob pomanjkanju magnezija se razvije predvsem rak na želodcu.

Japonska skupina znanstvenikov je poročala o študiji, ki so jo opravili na živih človeških celicah, izsledki so pokazali, da mora biti pri celični delitvi najmanj 10 mmolov magnezija, da ne nastanejo napake v delitvi. Če se količina magnezija zniža pod 10 mmolov, nastajajo samo izrojene celice. To je morda razlog, zakaj se pri bolnikih z rakom včasih že zelo hitro razvije veliko metastaz po vsem telesu.

Ana Maria Bergasa poroča, da so po jemanju magnezijevega klorida izginile tudi ciste v prsih in operacija ni bila potrebna.

Različne magnezijeve spojine

Ker se skoraj vsaka magnezijeva spojina zaradi želodčne kisline (klorovodikova kislina) spremeni v klorid, je pri izbiri spojine odločilna predvsem cena. Ni toliko pomembno, ali zaužijete magnezijev sulfat, magnezijev citrat, magnezijev acetat ali magnezijev klorid, ker se vse te spojine v želodcu spremenijo v – magnezijev klorid. Samo magnezijev čelat preide želodec, ne da bi se spremenil v magnezijev klorid. Čelat pa je bistveno dražji in vsebuje manj magnezija, odvisno od kod prihaja. Če je človek preobčutljiv za magnezijev klorid, je smiselno kupiti čelat. Cenovno najugodnejša spojina pa je vsekakor magnezijev klorid in zdravljenje z njegovo raztopino vas bo stalo manj kot cent na dan.

Kako pripravimo raztopino magnezijevega klorida in koliko naj jo uživamo

Ko kupite magnezijev klorid kot sol, pridobljeno iz Mrtvega morja, v litrski steklenici vode raztopite štiri čajne žličke magnezijevega klorida. Lahko se uporabi navadna voda iz vodovoda, vendar je izvirska boljša. Sol se v vodi razpusti v dveh minutah. Zaužiti je treba le kozarček za žganje (20 ml) enkrat na dan, najbolje pred zajtrkom. Ta količina je primerna za odrasle osebe, težke od 60 do 70 kilogramov, osebe, ki so težje, lahko zaužijejo malce več. Otroci naj zaužijejo največ 4 ml raztopine magnezijevega klorida na vsakih 10 kg telesne teže (petino količine za odrasle). Raztopino jim zaradi grenkobe lahko pomešamo s sokom, na primer sokom rdeče pese, jabolčnim ali ananasovim sokom.

Mastna hrana zavira vsrkavanje magnezija (tudi alkohol, kajenje, stres), vitamina D in C pa učinek magnezijevega klorida okrepita. Pri hudem pomanjkanju magnezija v telesu je priporočljivo zaužiti tudi pred večerjo pol kozarčka ali morda celo poln kozarček opisane raztopine. To velja predvsem za bolnike z osteoporozo. Steklenico z raztopino magnezijevega klorida hranite zaprto pri sobni temperaturi, zavarovano pred soncem. Mnogi jo raje hranijo v hladilniku, ker postane tako grenkoba manj izrazita. Če se kozarček izpije na dušek, se grenkoba manj zazna, saj so čutnice za grenko na vrhu jezika. Po petih ali desetih sekundah se grenkoba v ustih preobrazi v sladko. Človek se na jemanje raztopine magnezijevega klorida hitro navadi.

Na začetku jemanja je lahko statistično vzeto eni osebi od stotih slabo. Če se to zgodi, je treba zaužiti manjšo količino raztopine, in sicer po jedi, po tednu dni pa jo povečati na 20 ml. Če dobi človek drisko, je treba jemanje za tisti dan opustiti, naslednji dan nadaljevati s količino, ki ne povzroča težav, in to postopno povečevati.

In še nekaj. Na prodaj so kombinirani pripravki magnezija s kalcijem, vendar te kombinacije ni dobro jemati, ker kalcij preprečuje telesu, da bi magnezij pravilno uporabil, magnezij pa po drugi strani v družbi s kalcijem začne kalcij preusmerjati na tista območja telesa, kjer si ga ne želimo: v možgane, pljuča, ledvice (ledvični kamni), arterije (arterioskleroza), kosti, mišice.

Kje v naravi je magnezij

Z magnezijem so bogata predvsem vulkanska tla in posamezna gorovja, na primer Dolomiti in tako tudi vsa zelenjava in drugi pridelki, gojeni na takšnih tleh. Veliko ga je tudi v treh velikih jezerih, eno je na Madžarskem (Plattensko jezero), drugi dve v Rusiji in Turčiji. Največje nahajališče magnezija danes je v južnem delu Mrtvega morja, tam pridobivajo magnezijev klorid povsem naravno, z izparevanjem morske vode na zraku in soncu.

Številni so prepričani, da vsebuje zelena zelenjava veliko magnezija. To ne drži, magnezija je več v semenih, predvsem v oreških (lešnikih, orehih), veliko ga vsebujejo kakav, temna čokolada, sezamova semena, sojina zrna, grah, fižol, čičerika, pristni polnozrnati kruh in polnovredni riž. Koliko magnezija ti pridelki vsebujejo, pa je odvisno od tal, na katerih rastejo.

Koliko magnezija potrebujemo

Magnezija primanjkuje danes skoraj vsakemu človeku. Če živimo zdravo in se hranimo z živili, ki vsebujejo magnezij, bi potrebovali dodatno še najmanj 20 mililitrov magnezijevega klorida na dan. Magnezijev klorid deluje v želodcu bazično, zato zakisanemu telesu pomaga, da se razkisa. Od petdesetega leta pa je treba zaužiti več raztopine magnezijevega klorida na dan, to pomeni kozarček zjutraj in zvečer.

Daja Kiari, vir: Ana Maria Lajusticia Bergasa: Die erstaunliche Wirkung von Magnesium, ZeitenSchrift št. 65, 66, objavljeno v reviji AURA, november 2010, št. 255

Objavila AuraDne 29. 9. 2016Alternativno zdravljenje, Arhiv člankov, Človek in zdravje, VEČ …

Kako se topični magnezij absorbira skozi kožo?

Koža, največji organ našega telesa, ima tri temeljne naloge: nadzor temperature, razstrupljanje in funkcijo pregrade ali zaščite. Medtem ko je ena naloga kože, torej funkcija pregrade oz. zaščite, v tem, da ohranja vodo in vlago znotraj in bakterije in strupe zunaj, pa drugi dve nalogi kože, torej nadzor temperature in razstrupljanje, sploh ne bi bili možni, če bi bila koža resnična popolnoma neprodušna pregrada.

Ko se potimo, denimo, istočasno nadzorujemo telesno temperaturo in obenem izločamo toksine skozi kožo. Če lahko skozi kožo nekaj izločamo, lahko kaj tudi sprejemamo. Primer tega fenomena je dejstvo, da lahko pri človeku, ki redno uporablja deodoranse, ki vsebujejo aluminij, z urinskimi in fekalnimi testi odkrijemo vsebnost izločenega aluminija.

Definicija kožne absorpcije

Dejstvo je, da mnoge snovi vstopajo v telo skozi zunanjo plast kože in v krvni obtok. Za boljše razumevanje tega procesa si predstavljajte gosto tkano volneno tkanino. Medtem ko je od daleč videti neprepustna, je od blizu v resnici močno prepustna. Ravno ta poroznost kože, z več milijoni drobnih odprtin, omogoča ne le izločanje potu in drugih toksinov, ampak omogoča tudi absorpcijo nekaterih snovi. Ta proces je znan kot kožna absorpcija. Ko enkrat snov preide zunanje plasti kože, vstopi v lokalni limfni in žilni sistem in kmalu zatem v širši krvni obtok.1

Poti absorpcije čezkožnega magnezija

Čeprav natančen mehanizem transfera skozi kožo še ni povsem razložen, obstajajo tri hipotetične poti tega prehajanja:

Medcelična kožna absorpcija, do katere prihaja med celicami zunanje plasti kože oz. stratum corneum.

Skozicelična kožna absorpcija, kjer snovi prehajajo neposredno skozi kožne celice.

Absorpcija skozi folikle in žleze, znana tudi kot ”apendagealna absorpcija”, ki kaže tudi značilnosti ”učinka rezervarja”, pri katerih se snovi shranjujejo znotraj žlez za podaljšano absorpcijo.

Kožna prepustnost: dobro in slabo

Nekatere najbolj prepričljive zgodbe o prehajanju snovi v telo skozi kožo prihajajo s strani vladnih služb, ki se ukvarjajo z aktivnim proučevanjem in nadzorom kožne absorpcije v svojih službah za kemično varnost. Poročilo Svetovne zdravstvene organizacije objavljeno leta 2005, zelo jasno definira prepustnost kože:

Medtem ko koža sicer deluje kot pregrada, ta pregrada ni popolna. Skozi kožo prehajajo mnoge snovi, najsi bo namerno ali nenamerno, in resnično prihaja do kožne presnove. Zaradi njene velike površine, je lahko koža v nekaterih okoliščinah izpostavljenosti glavna pot vstopa snovi v telo.”

Ta “glavna pot vstopa” je postala središčna skrb v mnogih primerih, ko strupene snovi uidejo v zrak, vodo in celo v mestni vodovod. Kalifornijska agencija za zaščito okolja (California Environmental Protection Agency) je izdala poročilo z naslovom “Klorirane snovi v vašem domu”, v katerem opozarja na tveganje za raka, ki ga predstavljajo kemikalije s klorom. Agencija opozarja:

“Dolgo, vroče tuširanje v tipični, majhni kabini za tuš, lahko občutno poveča vašo izpostavljenost kloroformu. Če uporabljate zaprte kopalne bazene, kadi ali plavalne bazene, obstaja nevarnost izpostavljenosti visokim odmerkom kloroforma.”

Pri Health Canada so ocenili, da je lahko izpostavljenost kože določenim strupenim ogljikovodikom v vodi Velikih jezer enako nevarna kot oralna izpostavljenost, in opozorila kopalce, še posebej tiste s sončnimi opeklinami, ki lahko pospešijo absorpcijo skozi kožo.3 Problem je tudi varnost pri delu. Delavci v različnih industrijskih panogah so pogoste žrtve zastrupitev, neredko smrtnih, s strani snovi, ki prodrejo v telo izključno skozi kožo in nato v krvni obtok, kot denimo ob izpostavljenosti osvinčenemu bencinu in insekticidom.4

Evropska komisija in Svetovna zdravstvena organizacija sta izdali dokumente, kot “Guidance Document on Dermal Absorption” in International Programme on Chemical Safety. Kriteriji zdravja okolja služijo agencijam pri navodilih delavcem o zaščiti pred izpostavljenostjo strupenim snovem.

Medtem ko vladne službe, kot ti omenjeni, delajo na zmanjšanju prenosa kemikalij skozi kožo, pa skuša metoda čezkožnega vnosa zdravil ta fenomen izkoristiti v svoj prid. Tako najdemo na trgu čezkožne obliže, kot transportne sisteme za nikotin, hormone, analgetike in drugo. Te metode so čislane zaradi svojih očitnih prednosti pred oralnim vnosom zdravil, kot navaja farmacevt Stanley Scheindlin v reviji Molecular Interventions:

Pacienti pogosto pozabijo vzeti zdravila, in celo najbolj disciplinirani se naveličajo požiranja tablet, še posebej, če jih morajo vzeti dnevno več različnih in večkrat. Poleg tega, izognitev gastrointestinalnem traktu prepreči draženje le-tega, do katerega prihaja pogosto, ter prepreči delno deaktivacijo s strani jeter.”

 

Medtem ko so čezkožna zdravila dobro znana v zdravstveni srenji, pa je pri čezkožni terapiji z magnezijevim oljem seveda pomembno predvsem dejstvo, da je magnezij bistven mineral za človeško telo, in da gre za njegovo povsem naravno obliko. Tako uporaba čezkožnih pripravkov magnezija prinaša vse prednosti čezkožne metode, in nobene pomanjkljivosti vnosa telesu tujih snovi v organizem. Magnezij je zelo koristna in nujna snov. Medtem, ko kemikalije, ki jih vsebujejo čezkožna farmacevtska zdravila, telesni detoksifikacijski sistemi aktivno filtrirajo, dezaktivirajo in izločajo, je magnezij dobrodošel in aktivno sprejet s strani celic.

Ljudje uporabljajo kožo kot neposredno pot v telo že stoletja, šele pred kratkim pa so začenjali razumevati tudi mehanizme, na katerih temelji. Mnogim je znano zdravilno učinkovanje savne, ki se pogosto koristi za detoksifikacijo in splošno dobrobit. Savne so najbližja inačica antične zdravilne metode “balneologije”.

Starodavne terapije so v resnici vključevale celo vrsto različnih čezkožnih terapij, vse od mineralnih kopeli, do zeliščnih kompres ali blatnih oblog, do parnih in znojnih kabin. Te čezkožne terapije niso bile omejene le na eno kulturo, vendar so bile sestavni del mnogih dokumentiranih družb celega sveta.

Homer v Odiseji pogosto omenja kopalne navade svojih herojev, s čemer vedno znova opozarja na pomen tega početja.

V desetem stoletju znameniti zdravnik Pavel iz Egine, v medicinski razpravi obravnava balneologijo, v katerem posebej izpostavlja različne vrste mineralnih vod za različne zdravstvene težave.

Angleško mesto Bath je dobilo ime svojih vročih mineralnih vrelcih. Tradicionalna povest o njegovem izvoru navaja zgodbo o sinu nekega starodavnega kralja, ki je zbolel za gobavostjo. Potem ko so ga izgnali iz palače, se je zatekel v mineralne kopeli v Bath, od koder se je čudežno vrnil povsem zdrav.

Ob Ponce de Leonovem in Hernando DeSotovem iskanju “Vrelca mladosti” v novem svetu mnogi razglabljajo, da se zgodbe polne pretiravanja, ki so iz tega izšle, nanašajo na zdravilne učinke geotermalnih mineralnih vrelcev. Pred komercializacijo so bili ti isti termalni vrelci mesta, na katera so domorodni Indijanci vodili svoje bolne in ranjene, ter jih zato branili pred osvajalci kot svete in nedotakljive kraje.

Časovno bližje primere topičnih ali čezkožnih terapij najdemo od 18. do začetka 20. stoletja, in ti so pripeljali do tehnološkega napredka, ki smo mu priče danes. Po celotni Evropi je vse od konca 18. stoletja koža, kot vstopna pot za zdravilne terapije, predstavljala zelo priljubljeno možnost. V času, ko so odprte rane često pripeljale do okužbe, je imel čezkožni pristop k zdravljenju pogosto prednost pred tveganim kirurškim.

 

Na primer, namakanje v žveplenih mineralnih kopelih je postalo razširjena metoda zdravljenja putike, ki je sicer pogosto zahtevala amputacijo obolelega uda. Zgodnje izdaje Farmakopeje ZDA (United States Pharmacoepia – USP) so opisovale različne obkladke in terapevtske paste namenjene nanašanju na komprese, kar prestavlja predhodnike sodobnih čezkožnih obližev. Podobno tudi zeliščarji koristijo komprese in zeliščne pripravke, ki izkoriščajo zdravilne lastnosti rastlin.

Na enak način, kot je sodobna znanost ne le potrdila, ampak se tudi okoristila s tradicionalnim poznavanjem zdravilnih učinkov rastlin in njihovih sestavin, današnje študije raziskujejo mehanizme absorpcije skozi kožo in zlagoma potrjujejo pristope zdravilcev iz časov predzgodovine.

Ali obstajajo tudi študije o čezkožnem vnosu magnezija?

Dokumentirane raziskave o učinkih, ki jih prinaša čezkožni magnezijev klorid na kemijo krvi vključujejo tudi raziskavo dr. Normana Shealyja, ustanovitelja Ameriškega združenja za holistično medicino, ki je v študijo vključil šestnajst posameznikov z nizko znotraj-celično ravnjo magnezija. Udeleženci so dobili navodila naj si enkrat dnevno 20 minut namakajo noge v kopelih magnezijevega klorida, poleg rednega škropljenja celega telesa z magnezijevim oljem. Po zgolj štirih tednih izvajanja predpisane uporabe magnezijevih pripravkov so pri 75% udeležencev izmerili zelo opazno povišanje njihovih celičnih ravni magnezija.

Druga študija, ki jo je izvedel dr. D. H. Waring z univerze v Birminghamu, je pokazala, da ima 1% raztopina magnezijevega sulfata v topli kopeli takojšni učinek na serumske ravni magnezija.

In končno, poljska študija se je osredotočila specifično na vprašanje prodiranja ionov skozi kožo. Z uporabo kromatografije so raziskovalci demonstrirali in vitro, da lahko kovinski kationi magnezija v resnici prodrejo skozi kožo. Ti poljski raziskovalci so odkrili dokaze za več smeri absorpcije:

Raznoliki vplivi … na stopnjo propustnosti za kovinske ione kažejo na prisotnost različnih poti prodiranja ionov skozi kožo. Te označujejo tudi različne časovne značilnosti prehajanja posameznih ionov skozi kožo.”

Omeniti velja, da so v tej študiji uporabljali atmosferske koncentracije, ki so zelo nizke v primerjavi z veliko višjimi, ki jih tipično uporabljamo pri čezkožni terapevtski uporabi magnezijevega olja.

Ravno tako ne moremo govoriti o pomanjkanju poročil o pozitivnih učinkih rabe čezkožnih pripravkov magnezijevega klorida s strani zdravnikov in uporabnikov. Mnoga od teh poročil opisujejo trenutne in temeljite učinke na počutje in zdravje ob uporabi čezkožnih pripravkov magnezijevega klorida, neredko prav s strani uporabnikov, katerih oralni odmerki magnezijevih dopolnil v preteklosti niso zadostili njihovim pričakovanjem.

Poznamo vrsto dejavnikov, ki vplivajo na povečanje absorpcije magnezijevega olja skozi kožo. Ti vključujejo:

  • povečanje področja uporabe,
  • podaljšanje časa, ko je pripravek na koži,
  • povečanje pogostosti uporabe pripravka,
  • spreminjanje lokacije uporabe, saj nekateri predeli kože, denimo podpazduha ali lasišče, absorbirajo veliko hitreje in temeljiteje,
  • zvišanje temperature predela obravnave,
  • navlaženost kože.

Individualna izbira je odvisna od osebnih preferenc in individualnih odzivov.

Zakaj bi uporabljali magnezijevo olje, če nam je na voljo hrana bogata z magnezijem?

Čeprav je možno in priporočljivo zagotavljati si magnezij iz več različnih virov, pa študije kažejo, da uživa večina zahodnjakov živila z nizko vsebnostjo magnezija, od katerih je vsak peti deležen manj kot polovice RDA za magnezij v svoji vsakodnevni prehrani.

Na oralno dopolnjevanje pa na drugi strani vpliva vrsta dejavnikov v vaših prebavilih – in to ne glede na to, katero obliko oralnega magnezija si izberemo.

Ker je ves oralno zaužiti magnezij potencialno odvajalo, se možnosti za absorpcijo magnezija skozi prebavila zelo zmanjšajo zaradi njegovega skrajšanega tranzitnega časa. Oralni magnezij je tudi precej nepripraven zaradi količine, ki je potrebna za ustrezen odmerek. Multivitaminska dopolnila tipično ne vsebujejo dovoljšnih količin magnezija predvsem zaradi naporov za zmanjšanje odmerka in velikosti dopolnila, po drugi strani pa so tudi magnezijeva dopolnila sama po sebi precej zajetna. Upoštevajoč te pomanjkljivosti in številne dejavnike, ki lahko vplivajo negativno na absorpcijo oralnega magnezija v prebavilih, izkazuje čezkožni magnezij očitne prednosti.

Najsi gre za sredstva proti bolečinam, antidepresive ali hormonsko terapijo se vse več ljudi iz različnih razlogov odloča za čezkožna zdravila in učinkovine, najsi da ne morejo požirati tablet, imajo težave s prebavili ali iz čisto osebnih razlogov. Čezkožna uporaba namreč odgovarja vsem naštetim zadržkom.

Čezkožni nanos magnezija:

je varen, praktičen, cenovno dostopen in učinkovit.

Omogoča nam maksimiziranje količine, ki jo lahko zagotavljamo vsakodnevno, ne da bi nam bilo treba skrbeti glede driske, prebave ali jemanja dodatnih tablet večkrat dnevno.

Je še posebej koristen pri bolečinah, saj ga lahko nanesemo neposredno na obolelo mesto in prinese trenutne rezultate, namesto da čakamo, kdaj se bo absorbiralo sredstvo proti bolečinam skozi prebavni trakt.

Vse dokler so molekule ali ioni dovolj majhni, da lahko prodrejo skozi porozno površino kože, potem ni nobenega dvoma, da bodo sčasoma končali v krvnem obtoku. Čezkožni magnezij izkoršča absorpcijske sposobnosti največjega telesnega organa, najsi bo v obliki pršenja na kožo, kopeli ali masaže.

Koža je živa in diha — je najučinkovitejši organ rastrupljanja z nepredstavljivim potencialom remineralizacije organizma. Kaj se zgodi, ko združite človekov najbolje delujoči organ z enim od najpomembnejših mineralov življenja, kar jih poznamo? Odskočno desko za čilost in trdno zdravje.