Izziv: ZAVRNI

Zavrniti ali odkloniti je prva in najtežja gesta in odločitev izmed izzivov brez plastike, pa ne samo plastike, vsega kar nas obkroža.

S preprečevanjem plastičnih vrečk so na trgu ponudili alternative, biorazgradljive vrečke, (ki se ne razgradijo) papirnate in kartonaste. Za izdelavo slednjih namreč porabijo več energije in niso tako trajnostne, kot bi si sprva mislili… se jih pa lahko uporabi ponovno in večkrat.

Zato je najboljša rešitev ponovna uporaba ter da zavrnemo tako pakiranje, ki ga ne moremo več uporabiti in da ni iz zdravju nevarne plastike (št.1, 3, 6 in 7).

Torej je najboljša vrečka iz blaga tista, ki jo uporabimo večkrat ter steklenica za vodo, ki jo znova in znova napolnimo.

K “zavrni” spadajo izdelki, ki nam jih podarijo, kot naprimer slamica v pijači in vrečka v katero spravimo banane. Ampak je teh predmetov vedno  več: kemiki na stojnicah ter razna darila, ki jih ne uporabimo…

Iz knjige Dom brez odpadkov danes delim z vami naslednji zapis:

“Vsak košček, ki ga sprejmemo ali vzamemo, ustvari povpraševanje po več. Z drugimi besedami, kompulzivno sprejemnaje (v nasprotju z zavračanjem) dovoljuje in krepi proizvajanje novih smeti. Ko pustimo natakarju, da nam napolni kozarec z vodo, ki je ne bomo popili, in ji doda slamico, ki je ne bomo uporabljali, mu sporočamo: “Voda ni pomembna” in “Prosim, izdelajte še več slamic za enkratno uporabo.” Ko iz hotelske sobe vzamemo “zastojn” plastenkico s šamponom, nekje že črpajo nafto za izdelavo nove. Ko pasivno sprejmemo letak, nekje pada drevo, iz katerega bodo naredili še več letakov, mi pa po neumnem zapravljamo čas za branje in recikliranje nečesapopolnoma odvečnega. V potrošniški družbi kar mrgoli priložnosti, da kaj zavrnemo…”

Zavejmo se da potrošniki imamo moč. Samo poglejte kako se je povečala ponudba papirnatih krožnikov za piknik… Še vedno pa je najbolj trajknosten tisti piknik, ki ne ustvari smeti.