Second hand shop v Novi Gorici stoji, ker so osebe polne predsodkov. Z odporom pogledajo oblačila, ki jih ne bi nikoli oblekli, potem pa sledi vprašanje, ali lahko prinesejo svoje. In kakšne osebe mislijo, da bi nosile njihova oblačila? Tisti, ki nimajo? Če pa dobijo nove že za 5€.
Da, če kupijo rabljeno obleko jih bo prejšnji lastnik videl po ulici in si bo mislil, da ta nima denarja za novo. Slišala sem tudi izjavo, da se od starih oblek lahko nalezemo bolezni. Od novih oblačil se lahko nalezeš! Pa da niso oprana. V trgovini z novimi oblekami pred tabo poskusi par ljudi, pa jih ne smejo oprati!
Govorijo mi o tem, da Humana preprodaja v Afriko, da Karitas in Rdeči križ hoče oblačila iz čistilnice… Pa da second handi uvažajo iz Španije. A v Sloveniji nimamo dovolj oblek?!?
To so vse predsodki! Do oblek imamo čustva. Do oblačil naših pokojnih, ko ne vemo kam z njimi, do hlač, ki smo jih oblekli, ko smo imeli 5 kil manj, pa elegantno obleko, ki smo jo nosili za poroko od hčerke…
Ne, v kontejner pa svoji oblek že ne dam! Ali veš kam potem to gre? V Afriki tvojega Murinega kostima, verjemi, ne bodo nosili.
Kdo postavi kontejner ali zbira oblačila, kdo jih presortira? Kdo jih prepelje? Vse to je delo in vse so stroški. Kdo kupi stroje za predelavo blaga? Iz vseh oblek, ki jih odnesemo v kontejnerje, jih je zelo malo uporabnih. Večina jih je mešanic s poliestrom. Za polnila ter krpe potrebujejo brisače, ki jih navadno nesemo v zavetišča. Majice predelajo v bombažno prejo, lahko si pa že tudi sami iz nje naredimo nakupovalno vrečko. Kam gredo vsi puloverji, vse lepe obleke, ki jih kupujemo za posebne priložnosti?
Poleg plastike se bomo pokopali v kupih oblek, ki se ne predelajo!
Poceni moda nas obkoljuje iz vseh strani, kupujemo za majhen denar, ne zavedamo pa se, kaj to prinaša v ozadju.
Bolj kot kupujemo poceni, cenejši je material in manj zaslužijo tisti, ki poceni modo izdelujejo. Navadno so to otroci ter ženske v Bangadešu, ki delajo res v nenormalnih pogojih. Cene jim konstantno nižajo ter grozijo, da bodo dobili drugega izvajalca… Pa saj je tako tudi pri nas, če pogledamo na primer Fructal, ko odkupuje breskve. Ta začaran krog lahko ustavimo samo tako, da nehamo dnevno dajati denar velikim korporacijam, ampak kupujemo lokalno.
In ne kupujmo oblačil zato, da si napolnimo notranjo praznino, ki jo čutimo. Material nas obremenjuje, nas zasužnji in nam jemlje energijo. Manj je več in vedno bo.
Slika vir: https://www.dnevnik.si/1042732493